Tajvanski državni proračun za leto 2025 je v parlamentu naletel na hudo politično blokado, saj opozicijski stranki Kuomintang (KMT) in Tajvanska ljudska stranka (TPP) zavračata njegovo obravnavo. Po podatkih tajvanskega urada za proračun je pod vprašajem 299,2 milijarde tajvanskih dolarjev sredstev, ki jih vlada ne more začeti črpati brez odobritve zakonodajalca. Med najbolj kritičnimi postavkami so skladi za nujno pomoč in obvladovanje naravnih nesreč v skupni vrednosti 17 milijard dolarjev, kar v primeru nepredvidenih dogodkov neposredno ogroža varnost prebivalstva. Zastoj v parlamentu ima resne posledice tudi za nacionalno varnost in obrambno strategijo države. Podpredsednik obrambnega ministrstva Xu Sijian je opozoril, da so ogroženi ključni projekti v vrednosti 78 milijard dolarjev, vključno s sistemi za raketne napade dolgega dosega in obalnim obrambnim sistemom s projektili Harpoon. Zaradi blokade predsednik države Lai Ching-te in premier Cho Jung-tai načrtujeta kampanjo na terenu, kjer bosta javnosti neposredno pojasnila pomen proračuna in poskušala preko ljudske volje izvajati pritisk na opozicijske poslance. Politična razhajanja med vladajočo Demokratično progresivno stranko (DPP) in opozicijo tako ostajajo nepremostljiva, kar hromi delovanje državnih institucij.

Informatorka Rianne Letschert je v ponedeljek nadaljevala pogovore s predstavniki strank D66, CDA in VVD o oblikovanju nove nizozemske vladne koalicije. Ob začetku prvega delovnega tedna v novem letu je Letschertova poudarila, da bo prihajajoče obdobje odločilno za uspeh pogajanj. Stranke se trenutno osredotočajo na usklajevanje državnega proračuna, kar predstavlja eno ključnih točk razhajanj in hkrati osnovo za prihodnje sodelovanje. Poleg finančnih vprašanj informacijski proces vključuje tudi razpravo o morebitni širitvi koalicijskih pogovorov. Vodstva vpletenih strank morajo namreč oceniti, ali je v proces oblikovanja stabilne vlade potrebno vključiti še druge politične subjekte. Pogajanja potekajo v času, ko Nizozemska potrebuje trdno politično vodstvo za reševanje tekočih gospodarskih in družbenih izzivov, zato bo izid teh pogovorov vplival na politično stabilnost države v prihodnjem mandatu.

Predsednik iranske organizacije za načrtovanje in proračun Hamed Pourmohammadi je razkril podrobnosti državnega proračuna za prihajajoče proračunsko leto 1405. Osrednja novost predloga je povišanje praga za oprostitev plačila dohodnine, ki bo po novem znašal 40 milijonov tomanov mesečnega prihodka. Za dohodke v razponu med 40 in 90 milijoni tomanov je predvidena desetodstotna davčna stopnja. Vlada s temi ukrepi zasleduje cilj zaščite življenjskega standarda javnih uslužbencev in upokojencev, ki jih Pourmohammadi označuje za prednostno nalogo države. Poleg davčnih sprememb proračun prinaša tudi obsežno administrativno racionalizacijo. Vlada je iz proračuna odstranila 70 postavk in združila 56 drugih, kar nakazuje na poskus krčenja javne porabe in omejevanja proračunskega primanjkljaja. Pourmohammadi je ob tem opozoril, da so varčevalni ukrepi sprožili odpor v različnih sektorjih, vendar poudaril, da je brzdanje stroškov nujno za stabilizacijo gospodarstva. Ti ukrepi neposredno naslavljajo pretekla opozorila parlamenta glede inflacijskih tveganj, ki so v preteklosti že ovirala sprejetje proračunskih aktov.

Iranski parlament je opravil razpravo o predlogu proračuna za proračunsko leto 1405 po iranskem koledarju, pri čemer so se mnenja o njegovi učinkovitosti močno razhajala. Poslanec Hosein Samsami, član parlamentarne komisije za gospodarstvo, je ostro nasprotoval osnutku in opozoril, da bi lahko predlagani ukrepi sprožili nov val visoke inflacije. Po njegovih besedah proračun ne zagotavlja nujno potrebne gospodarske rasti in izboljšanja življenjskega standarda prebivalstva, kar bi lahko v prihodnjem letu privedlo do obsežnih socialnih nemirov. Nasprotno pa je predsednik organizacije za načrtovanje in proračun, Hamid Purmohamadi, zagovarjal vladni predlog in poudaril, da je osnutek zasnovan prav z namenom obvladovanja inflacijskih pritiskov. Zatrdil je, da je vlada močno omejila svojo porabo, da bi preprečila proračunski primanjkljaj. Purmohamadi je še dodal, da inflacija nastane le v primerih, ko so prihodki nerealno načrtovani, stroški pa neustrezno nadzorovani, čemur se želi trenutna administracija s tem dokumentom izogniti.

Filipinski predsednik Ferdinand Marcos mlajši je v ponedeljek uradno podpisal zakon o proračunu za leto 2026 v vrednosti 6,793 bilijona filipinskih pesov. Ob podpisu zakona o splošnih odobritvah sredstev (GAA) je predsednik vložil veto na približno 92,5 milijarde pesov nenačrtovanih proračunskih postavk. Odločitev o vetu prihaja v času povečanega nadzora nad javno porabo, saj oblasti trenutno preiskujejo obsežen korupcijski škandal, povezan z upravljanjem državnih sredstev. Predsednik Marcos mlajši je ob slovesnosti v palači Malacañan poudaril, da je proračun usmerjen v izboljšanje blaginje državljanov in da bodo sredstva prednostno namenjena programom, ki neposredno koristijo filipinskemu ljudstvu. Poleg delnega veta je predsednik postavil tudi posebne pogoje za izvajanje določenih proračunskih določil, s čimer želi zagotoviti večjo transparentnost in učinkovitost pri porabi davkoplačevalskega denarja v prihodnjem fiskalnem letu.

Parlamentarna komisija za usklajevanje je potrdila splošne določbe proračuna za leto 1405 z več kot 61% glasov. Spremembe vključujejo popravke pri povišanju plač in odpravo dviga davka na dodano vrednost z 10 na 12 odstotkov. Komisija za podporo proizvodnji bo prav tako preučila predlog proračuna za leto 1405.

Nemški rdeči križ (DRK) je pozval k nujnemu povečanju sredstev za civilno zaščito in zaščito prebivalstva pred katastrofami. Predsednica organizacije Gerda Hasselfeldt je opozorila, da so trenutne zmogljivosti nezadostne za soočanje s sodobnimi grožnjami, kot so ekstremni vremenski pojavi in morebitni konflikti. DRK poudarja, da je za zagotovitev ustrezne varnosti državljanov potreben t.i. »veliki napor« s strani države, kar vključuje znatna finančna sredstva za opremo, usposabljanje in infrastrukturo. Po ocenah organizacije bi morala zvezna vlada v prihodnjih letih v ta namen nameniti milijardne zneske. Poziv prihaja v času, ko se Nemčija spopada z vprašanji energetske varnosti in podnebnih sprememb, ki povečujejo tveganje za naravne nesreče. Hasselfeldtova je izpostavila, da civilna zaščita ne sme biti zapostavljena v primerjavi z vlaganji v vojaško obrambo, saj sta obe področji ključni za celovito varnost države. Organizacija zahteva dolgoročno strategijo, ki bi omogočila hitrejši odziv na krizne situacije in boljšo koordinacijo med različnimi ravnmi oblasti.

Predsednik Srbije Aleksandar Vučić je na letni konferenci za novinarje poudaril, da sta glavna cilja Srbije za leto 2026 ohranitev miru in stabilnosti ter doseganje najboljšega gospodarskega rezultata v zgodovini države. Konferenco so prenašali v živo na Prvem programu Radio-televizije Vojvodine.

Predsednik Lai Čing-te je ob izjavi, da ne razume smisla ustavne obtožbe, dejal, da ni storil nič nezakonitega. Odzval se je na napoved opozicije, da bo 21. in 22. januarja potekala seja parlamentarne komisije, na kateri bo razpravljala o ustavni obtožbi in nanj naslovila vprašanja. Tajvanska ljudska stranka (TPP) mu je odgovorila, da se ne samo ne zaveda svojih napak, ampak se tudi ne posvetuje z večino volivcev. Opozicija je predsednika obtožila, da se mu ni problem ukvarjati z razrešitvijo, ko se to njej zahoče.

Ruska vlada je uradno potrdila načrt za zvišanje stopnje davka na dodano vrednost (DDV) z zdajšnjih 20 na 22 odstotkov, ki bo začelo veljati v začetku leta 2026. Glavni namen tega ukrepa je zagotavljanje dodatnih finančnih sredstev za dolgotrajno vojno v Ukrajini, za katero Kremelj po nekaterih ocenah porabi že približno 40 odstotkov celotnega državnega proračuna. Ruski predsednik Vladimir Putin se je za to nepriljubljeno potezo odločil kljub naraščajočemu nezadovoljstvu med državljani in podjetniki, ki jih že zdaj močno obremenjuje visoka inflacija. Po vladnih izračunih naj bi zvišanje davčne stopnje samo v letu 2026 v državno blagajno prineslo dodatnih 1.187 milijard rubljev oziroma približno 13 milijard evrov. Strokovnjaki opozarjajo, da bodo tovrstni ukrepi dodatno oslabili kupno moč prebivalstva in povečali pritisk na gospodinjstva, ki se že od začetka novega leta spopadajo s splošnimi podražitvami. Napovedano zvišanje davkov kaže na vse večjo obremenitev ruskega gospodarstva, ki se mora prilagajati potrebam vojaške industrije v času dolgotrajnega konflikta.

Prvi podpredsednik ruske vlade Denis Manturov je na petkovem sestanku vladne komisije za državna obrambna naročila sporočil, da je Ruska federacija v celoti izpolnila vse predvidene načrte dobave oborožitve za leto 2025. Po besedah podpredsednika so sredstva in viri za zagotavljanje vojaške opreme in specialne tehnike za leto 2026 že v celoti rezervirani in zagotovljeni. Manturov je poudaril, da so se na seji osredotočili predvsem na vprašanja pravočasnega izpolnjevanja urnikov dobave najbolj iskanih vzorcev orožja. Udeleženci srečanja so poleg poročil o trenutni realizaciji razpravljali tudi o logističnih in proizvodnih izzivih, ki jih prinaša leto 2026. Za vsa odprta vprašanja, ki bi se lahko pojavila med letom, so pristojna ministrstva in uradi že prejeli konkretne naloge in usmeritve. Ta objava sledi pozivu ruskega premierja Mihaila Mišustina k poostrenemu nadzoru nad izvajanjem državnih obrambnih naročil, kar kaže na strateško usmerjenost države v dolgotrajno krepitev vojaških zmogljivosti v kontekstu trajajočih konfliktov.

Predsednik Donald Trump je v petek dopoldan obiskal dobavitelja kamna na Floridi, kjer je osebno izbiral marmor in oniks za novo plesno dvorano Bele hiše. Material naj bi kupil na lastne stroške. Projekt, ki obsega 8.360 kvadratnih metrov, ostaja kontroverzen, saj ga nekateri vidijo kot uničevanje zgodovinske podobe Bele hiše.

Francoska agencija za upravljanje državnega dolga (AFT) je v torek napovedala, da si bo Francija v letu 2026 na finančnih trgih izposodila rekordnih 310 milijard evrov. Gre za najvišji nominalni znesek zadolževanja v zgodovini države, ki bo porabljen za financiranje proračunskih potreb in odplačevanje obstoječih obveznosti. Kljub temu da Francija trenutno nima potrjenega proračuna za leto 2026, bo zadolževanje omogočil poseben zakon, ki ga je v soboto razglasil predsednik Emmanuel Macron. Znesek 310 milijard evrov predstavlja približno 10 odstotkov francoskega bruto domačega proizvoda (BDP), kar je v sorazmerju z deležem zadolževanja v letu 2025. Agencija AFT je ob tem poudarila, da se lahko načrtovani znesek še prilagodi glede na končno vsebino zakona o financah za leto 2026. Sredstva bodo pridobljena z izdajo srednjeročnih in dolgoročnih obveznic z dospelostjo enega leta ali več. Za primerjavo, v letu 2024 je neto zadolževanje znašalo 285 milijard evrov, v letu 2025 pa 300 milijard evrov, kar kaže na postopno naraščanje potreb po zunanjem financiranju drugega največjega gospodarstva v evroobmočju.

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je v svojem letnem nagovoru javnosti izpostavil dva ključna cilja za leto 2026, ki sta ohranitev miru in stabilnosti ter doseganje zgodovinsko najuspešnejših gospodarskih rezultatov. Vučić je leto 2026 označil za prelomno, saj državo po njegovih napovedih takrat čakajo najpomembnejše volitve v sodobni zgodovini, hkrati pa je presenetil z izjavo, da bi to lahko bil njegov zadnji tovrstni nagovor v vlogi predsednika republike. Napovedi o gospodarskem razcvetu prihajajo v času, ko se Srbija pod Vučićevim vodstvom sooča z naraščajočimi pritiski mednarodne skupnosti in notranjepolitičnimi izzivi, vključno s kritikami opozicije o izolaciji države. Predsednik je poudaril, da bo leto 2026 po vseh ekonomskih kazalnikih najboljše leto v zgodovini Srbije, pri čemer se zanaša na nadaljnjo krepitev vojske in strateško krmarjenje med interesi Washingtona, Bruslja in Moskve. Kljub optimizmu glede gospodarske rasti ostaja politična prihodnost države negotova, zlasti zaradi Vučićevih namigov o morebitnem odhodu s čela države pred iztekom mandata.

Podpredsednik poslanske zbornice češkega parlamenta Tomio Okamura je v svojem novoletnem nagovoru državljanom ostro nastopil proti nadaljnji vojaški podpori Ukrajini. Okamura je pozval češko vlado, naj namesto financiranja oboroženih sil sosednje države sredstva raje nameni za potrebe čeških družin, upokojencev in invalidov. Po njegovem mnenju so trenutni državni izdatki za ukrajinsko vojsko nesprejemljivi v luči domačih gospodarskih izzivov. Okamura je v videonagovoru poudaril, da bi morala biti prioriteta države blaginja lastnih državljanov, ne pa vpletenost v tuji konflikt. Njegove izjave odražajo naraščajoča politična razhajanja znotraj Češke republike glede dolgoročne vzdržnosti in obsega pomoči Kijevu. Kritika temelji na prepričanju, da država zanemarja socialno šibke skupine prebivalstva na račun geopolitičnih ciljev, kar v delu javnosti sproža razprave o pravični porazdelitvi proračunskih sredstev.

Vlada Federacije Bosne in Hercegovine je na seji v Sarajevu 29. decembra utrdila predlog proračuna za leto 2026, ki znaša skoraj 8,9 milijarde konvertibilnih mark (KM). Dokument, ki bo v parlamentarno obravnavo poslan po nujnem postopku, predvideva za 690 milijonov KM večja sredstva v primerjavi z letošnjim letom. Finančni načrt vključuje rekordna sredstva za pokojnine in obsežne kapitalne projekte, kar po besedah pristojnih ministrov odraža razvojno naravnanost entitete. Proračunski okvir za leto 2026 znaša natančno 8.898.279.146 KM. Povečanje sredstev je namenjeno stabilizaciji socialnih transferjev in spodbujanju gospodarske rasti preko infrastrukturnih naložb. Federalno ministrstvo za finance je poudarilo, da je predlog skladen z dolgoročnimi ekonomskimi cilji in fiskalno stabilnostjo Federacije BiH. Odločitev vlade sledi podobnim proračunskim načrtom na nižjih ravneh uprave, vključno s Kantonom Sarajevo, ki je svoj predlog sprejel v preteklih dneh.

Indijski premier Narendra Modi se je v luči priprav na državni proračun za obdobje 2026–2027 sestal z vodilnimi ekonomisti in strokovnjaki, da bi ocenili trenutno gospodarsko stanje države. Srečanje, ki so se ga udeležili tudi predstavniki institucije Niti Aayog, je bilo namenjeno oblikovanju strategij za spodbujanje rasti in ustvarjanje delovnih mest, zlasti v kmetijstvu in tehnološkem sektorju. Razprave so potekale v senci napovedanih ameriških carin in geopolitičnih negotovosti, kar od indijskih snovalcev politik zahteva previdno prilagajanje proračunskih prednostnih nalog. Istočasno je Vietnam v letu 2025 zabeležil zgodovinske gospodarske dosežke, saj je njegov zunanjetrgovinski promet dosegel rekordnih 920 milijard ameriških dolarjev. Država se je s tem uvrstila med 15 največjih svetovnih gospodarstev po obsegu trgovine in zasedla drugo mesto v združenju ASEAN. Ključni dejavniki tega uspeha so bili strukturne reforme, digitalizacija gospodarstva in vzpostavitev podatkovne arhitekture, ki bo služila kot gonilo rasti v prihodnjem desetletju. Vietnam se vse bolj uveljavlja kot stabilno okolje za tuje neposredne investicije, kljub pretresom v svetovni trgovini. Obe državi strateško prenavljata svoje gospodarske temelje, da bi povečali odpornost na zunanje šoke. Medtem ko se Indija osredotoča na proračunsko stabilnost in spodbujanje domače porabe, Vietnam stavi na izvozno usmerjenost in tehnološki preboj. Povezovanje med domačimi in tujimi podjetji ostaja prednostna naloga obeh vlad, kar odraža širši trend premika gospodarske moči proti azijskim trgom v vzponu.

Mandatar za sestavo nove češke vlade Andrej Babiš je v pogovoru za medije izrazil podporo Filipu Turku iz stranke Motoristi sebi za vodenje ministrstva za okolje. Babiš meni, da bi moral Turek dobiti priložnost, vendar je hkrati poudaril, da se v primeru predsednikove zavrnitve imenovanja ne bo odločil za vložitev kompetenčne tožbe proti predsedniku Petru Pavlu. Sestanek med Babišem in predsednikom države glede sestave nove vlade je predviden za prihodnji teden. Poleg kadrovskih vprašanj se je Babiš dotaknil tudi gospodarskih izzivov, predvsem državnega proračuna za leto 2026, ki bo po njegovih besedah izjemno zahteven. V zasebnem delu pogovora je omenil, da se njegova družina postopoma umika iz poslovnega imperija Agrofert. Izjave prihajajo v času koalicijskih pogajanj, kjer se Babiševa stranka ANO dogovarja o sodelovanju s strankama SPD in Motoristi sebi, kar je neposredna posledica oktobrskih dogovorov o razdelitvi resorjev.

Azijske gospodarske velesile so leto 2025 zaključile z ugodnimi kazalniki, ki napovedujejo nadaljnjo širitev v prihodnjem letu. Indija je uradno prehitela Japonsko in postala četrto največje gospodarstvo na svetu z bruto domačim proizvodom v višini 4,18 bilijona ameriških dolarjev. Država se nahaja v t.i. fazi 'Zlatolaske' (Goldilocks), ki jo zaznamujejo visoka gospodarska rast, nizka inflacija in robustno bančno poslovanje. Indijska vlada pod vodstvom stranke BJP za leto 2026 načrtuje nove reforme za olajšanje poslovanja in spodbujanje zasebnih naložb. Vietnam je v istem obdobju uspešno zaključil petletni načrt socialno-ekonomskega razvoja, pri čemer so proračunski prihodki do sredine decembra dosegli 94 milijard dolarjev. Država se pospešeno vključuje v svetovno trgovino, pri čemer so prihodki iz uvozno-izvoznih dejavnosti narasli za 9 odstotkov. Vietnam se po trenutnih projekcijah uvršča na pot, da postane eno izmed 30 največjih gospodarstev na svetu, k čemur prispevajo predvsem močne neposredne tuje naložbe in učinkovito makroekonomsko upravljanje. Nekoliko bolj previdne so napovedi v Južni Koreji, kjer guverner centralne banke Rhee Chang-yong napoveduje 1,8-odstotno gospodarsko rast. Čeprav številka odraža okrevanje po lanskem upadu, Rhee opozarja na strukturne razlike med sektorji. Rast poganja predvsem polprevodniški cikel, medtem ko preostali deli gospodarstva beležijo nižjo, 1,4-odstotno rast. Vse tri države se bodo v prihodnje morale spopadati z geopolitičnimi negotovostmi in morebitnimi novimi carinskimi omejitvami na globalnem trgu.

Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je s Slonokoščeno obalo podpisala sporazum, s katerim se Združene države Amerike zavezujejo k zagotovitvi 480 milijonov dolarjev pomoči za javno zdravstvo. Gre za del širše strategije 'Amerika prva', v okviru katere Bela hiša sklepa dvostranske dogovore z izbranimi državami, medtem ko na drugi strani izvaja obsežno krčenje splošnih sredstev za tujo pomoč. Ta poteza kaže na preobrat v ameriški zunanji politiki, kjer se pomoč ne dodeljuje več multilateralno, temveč preko ciljno usmerjenih bilateralnih pogodb, ki sledijo neposrednim interesom Washingtona. Sporazum prihaja v času, ko se države prejemnice ameriške pomoči soočajo z negotovostjo zaradi drastičnih rezov v proračunu za mednarodno sodelovanje. Z novim pristopom želi Trumpova administracija zagotoviti, da se sredstva porabijo v skladu z ameriškimi prednostnimi nalogami, obenem pa ohranja vpliv v ključnih regijah, kot je Zahodna Afrika. Kritiki opozarjajo, da takšna selektivna pomoč spodkopava globalne zdravstvene standarde, vendar Washington vztraja, da bodo dvostranski dogovori učinkovitejši pri doseganju konkretnih rezultatov v zdravstvu.